Marina Tabassum

Marina Tabassum je bangladeška arhitektka in pedagoginja. Prejela je prejela številna mednarodna priznanja na področju arhitekture. Njen proces dela, ki vključuje raziskovanje, poučevanje in arhitekturno načrtovanje, je splošno priznan kot model prakse arhitekture enaindvajsetega stoletja. Njeno prizadevanje za "kakovostno arhitekturo" ji je prineslo različna mednarodna priznanja, kot so medalja Soane iz Združenega kraljestva, zlata medalja francoske akademije za arhitekturo v Franciji, nagrada Arnolda Brunnerja z ameriške akademije za umetnost in literaturo. Je članica Royal Society of Arts (RSA) in je častna kraljeva oblikovalka industrije (RDI).

Marina Tabassum, rojena v Daki v Bangladešu. Leta 1995 je diplomirala iz arhitekture pri BUET-u. Za odlične študijske dosežke je prejela štipendijo Habibur Rahman od BUET. Tehnična univerza v Münchnu (TUM) ji je leta 2020 podelila častni doktorat. Njen oče, profesor Mohammad Abdul Hai, je eden od uglednih bangladeških onkologov, ki je svoje delo posvetil narodu. Marina svoje uspehe pripisuje svoji materi Tahamini Hai, gospodinji, ki si je neusmisljeno prizadevala za njeno izobraževanje.

Preden je ustanovila svojo partnersko prakso URBANA s Kashefom Chowdhuryjem se je za poklic arhitekture usposabljala pri Uttamu Kumarju Shahi iz Nandan Architects. Leta 1997 je URBANA zmagala na državnem natečaju za načrtovanje spomenika neodvisnosti in muzeja neodvisnosti Bangladeša v Suhrawardi Uddyanu v Daki, za katerega si je prizadeval predsednik vlade Šejk Hasina. Projekt se je začel graditi leta 1998 in je bil dokončan leta 2013. V tem času je Marina Tabassum tesno sodelovala z arhitektom Muzharulom Islamom, prvim bengalskim modernim arhitektom v državi, ki je služil kot svetovalec pri projektu. Marino Tabassuma sta islam in njegova ideologija močno navdihnila, da je ljubezen do domovine preoblikovala v delo in dejanja, ki pomagajo ustvariti boljše življenje in življenjsko okolje za vse.

Marina Tabassum je leta 2005, potem ko je končala svoje desetletno partnerstvo v URBANI, ustanovila biro Marina Tabassum Architects (MTA) s sedežem v Daki. V svojem delu si prizadeva vzpostaviti jezik arhitekture, ki je sodoben, vendar refleksivno zakoreninjen v kraju, vedno ekološko usmerjen, ki spoštuje podnebje, kontekst, kulturo, zgodovino. Njena praksa ostaja zavestno omejena na velikost, saj izvaja omejeno število projektov na leto.

Njen projekt Bait Ur Rouf Mosque minimizira priljubljeno mošejsko ikonografijo, temveč je poudarek na prostoru in svetlobi. Ni le kraj čaščenja, temveč tudi zatočišče za gosto sosesko na obrobju Dake. New York Times je projekt uvrstil med 25 najboljših povojnih zgradb na svetu. Leta 2016 je prejela cenjeno nagrado Aga Khan za arhitekturo za mošejo Bait ur Rouf. Leta 2018 je prejela tudi nagrado Jameel iz Muzeja Viktorije in Alberta, ki nagrajuje umetnost in arhitekturo islamskega sveta.

Marina Tabassum gostuje na fakultetah na različnih prestižnih univerzah po svetu. Poučevala je na Visoki šoli za oblikovanje Univerze Harvard, Tehnični univerzi Delft na Nizozemskem, Univerzi v Teksasu in Univerzi BRAC. Od leta 2015 do 2021 je bila akademska direktorica Bengalskega inštituta. Predavala je v številnih izobraževalnih in kulturnih ustanovah v Severni Ameriki, Evropi in Avstraliji, vedno s poudarkom na odpornosti Bangladeša kot naroda. Trenutno je članica upravnega odbora nagrad Aga Khan za arhitekturo. Obenem predseduje upravnemu odboru Prokritee, trgovske organizacije, ki spodbuja obrt in zagotavlja preživetje več kot 5000 obrtnicam v državi. Leta 2004 je prejela nagrado Ananya Shirsho Dosh, ki nagrajuje dela in dosežke bangladeških žensk.
Leta 2020 je bila Marina Tabassum uvrščena na tretje mesto med 10 najboljšimi misleci obdobja Covid po reviji Prospect Magazine, Združeno kraljestvo za njen prispevek pri ustvarjanju zgradb, ki so usklajene z njihovim naravnim okoljem in z oblikovalskimi izzivi, ki jih predstavlja okolje.

Marina Tabassum je ustanoviteljica in predsednica Fundacije za arhitekturo in enakost skupnosti (FACE). Glavna pozornost fundacije je neizbežna kriza zaradi dviga morske gladine, ki jo povzročajo podnebne spremembe. Raziskovanje učinkov podnebne krize in pripravljenost na marginalizirano ranljivo prebivalstvo z arhitekturnimi in okoljskimi posegi sta prednostni nalogi agende fundacije. FACE dela na mobilnih modularnih stanovanjih na različnih geografsko zahtevnih lokacijah v Bangladešu.