Slovesna podelitev nagrade Piranesi 2024

Častni nagovor

Matevž Čelik Vidmar, državnei sekretari na Ministrstvu za kulturo RS

"Spoštovane kolegice in kolegi, cenjeni obiskovalci in gostje,

na današnji konferenci smo razmišljali o temi, ki je ključna ne le za naš poklic, temveč za prihodnost naše družbe: Etika in odgovornost. Že dolgo časa govorimo o tem, da živimo v času nenehnih kriz – od podnebnih sprememb, družbene neenakosti in s tem povezanih agresij, do vse več drugačnih ekonomskih izzivov – je odgovornost arhitektov, da presežemo ozko razumevanje svojega poklica, še bolj očitna.

Vprašanja etike in odgovornosti v arhitekturi so stalno prisotna. Leta 1998 smo se na Piranskih dnevih arhitekture spraševali o Odgovornosti oblike, leta 2013 pa smo obravnavali temo Etika arhitekture. Ta razprava se nadaljuje v luči trenutnih globalnih izzivov in premisleka o vlogi arhitekture pri oblikovanju pravičnejše in trajnostne prihodnosti.

Ob tem imamo že dolgo občutek, da se arhitektura nahaja na prelomni točki. Danes še vedno preveč pogosto deluje po ustaljenih principih, brez nujno potrebnih sprememb, ki jih od nas zahtevajo trenutni izzivi. Naša naloga je spremeniti način gradnje in poseganja v prostor, spodbuditi bolj regenerativne prakse in vključiti načela odrasti ter trajnostne gradnje. K temu nas zavezujeta etičnost in odgovornost. Povezati institucije, raziskovalce, mislece. Ustvariti zares transdisciplinaren pristop. Zgraditi mostove med teorijo, prakso in predvsem do ljudi.

Pogosto poudarjamo, da imamo arhitekti posebno vlogo v družbi. Spominjam se, kako smo to pogosto slišali že med študijem. Prehod v prakso je bil v tem pogledu zame - in verjamem, da tudi za mnoge druge - krut prehod iz idealizma v realnost. Soočenje z zahtevnimi dilemami v biroju in na gradbišču. Ob tem sem si postavljal veliko vprašanj, kako uskladiti želje naročnikov s skupnim dobrim, in skušal sem izvedeti več o tem. Ob tem me je močno zaznamovala knjiga The Ethical Architect, Toma Spectorja, ki mi je takrat ponudila miselni okvir za soočanje z etičnimi dilemami.

Kot opozarja Tom Spector v svoji knjigi, mora arhitekt hkrati služiti posamezniku in zaščititi skupnost pred posledicami slabe in brezčutne gradnje. Ta dvojna odgovornost ustvarja edinstveno razpetost, ki arhitekte ločuje od drugih strokovnjakov. Bernard Williams je to opisal kot vlogo "nemirnega strokovnjaka" (uneasy professional) – nekoga, ki mora nenehno preverjati družbene vrednote v razmerju do poklicnih norm. Nemirni strokovnjaki, kot smo arhitekti, se moramo zavedati, da naša dolžnost presega zgolj izvajanje projektantskih nalog. Naš nemir je tisto gonilo, ki nas ohranja kritične, pozorne in zavezane odgovornemu oblikovanju prostora.

Ta nemir nas vse zaznamuje. 

Spector piše, da je arhitektura od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je Robert Venturi zavrnil moralne vrednote modernističnega gibanja kot pretenciozne, vstopila v etični kaos. Ukinitev modernističnih idealov solidarnosti in univerzalnega napredka je prinesel pluralnost pristopov, vendar pogosto brez jasnega etičnega okvira. Ta kaos je izziv, a obenem nam daje možnost, da arhitektura ponovno vzpostavi svoje temelje.

Nemir in razpetost, ki ju čutimo kot arhitekti, sta v resnici del našega poklica. Naša naloga ni zgolj graditi, temveč graditi z mislijo na družbo, skupnost in prihodnost. Če ta nemir sprejmemo kot naravno komponento svojega dela, lahko svojo vlogo razširimo onkraj zgolj estetskih in tehničnih vprašanj. S tem prevzamemo širšo socialno vlogo in postanemo mediatorji, inovatorji in zagovorniki odgovornega prostora.

Piranski dnevi arhitekture so vedno ponujali priložnost, da premislimo svojo vlogo in odgovornost kot arhitekti. Spodbujali so nas k razmisleku o etičnih dilemah, ki so sestavni del naše strokovne prakse, in k iskanju načinov, kako lahko arhitektura postane orodje za ustvarjanje bolj pravičnega, trajnostnega in človeškega sveta.

Naj zaključim z mislijo: Arhitektura je skrb, ki povezuje prostor in ljudi. V njej se kristalizirajo vrednote, vizija družbe in odgovornost do prihodnosti. 

Veseli me, da skupne vizije lahko arhitekti v tem prostoru že več kot štirideset let skupaj oblikujemo na srečanjih kot so Piranski dnevi arhitekture. 

Uresničimo jih v svojem delu. 

Hvala."

Glasbeni nastop

Podelitev nagrade Piranesi 2024 sta s svojim nastopom oplemenitila mlada vrhunska kitarista Matej Berlot in Hanna Zielińska.

Matej Berlot je vrhunski slovenski kitarist mlajše generacije. S sedmimi leti se je začel učiti kitaro pod mentorstvom prof. Ivane Ziherl. Pri 15 letih je po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti Dunaj - MDW začel s študijem pri priznanemu urugvajskemu profesorju Alvaru Pierriju. Po z odliko opravljeni maturi nadaljuje z rednim študijem na tej univerzi pod mentorstvom prof. Alvara Pierrija in prof. Margarite Escarpe. Na seminarjih in mojstrskih delavnicah se dodatno izobražuje pri koncertnih mojstrih in profesorjih, kot so Aleksandar Hadži – Đorđević, Mak Grgič, Brian Head, Costas Cotsiolis, Nikita Koshkin, Göran Söllscher, Darko Karajić, Zoran Krajišnik, Martha Masters, Nora Buschmann, Thomas Oferman, Thomas Kirchhoff, Takeo Sato, Nejc Kuhar, Dale Kavanagh in drugih. Kot kitarist je prejemnik nagrad in priznanj na mednarodnih festivalih doma in v tujini - v Sloveniji, Srbiji, Hrvaški, Bosni, Italiji in Nemčiji. Med drugim je bil laureat Mörskega festivala kitare, dvakratni zmagovalec Guitar Art Festivala v Beogradu, zmagovalec Italjanskega festivala Enrico Mercatali ter Sarajevskega festivala. Na tekmovanjih v Nemčiji - Anna Amalia Wettbewerb für junge Gitarristen v Weimarju ter na - International Competition for Young Guitarists «Andrés Segovia» v Monheimu je dosegel drugi mesti. Na samostojnih koncertih je v komornih zasedbah, v sodelovanju z drugimi ali kot gost nastopil v dvoranah in na festivalih v Sloveniji, Lihtenštajnu, Nemčiji, Avstriji, Srbiji, Hrvaški, Italiji in BiH. Z orkestrom Amadeo, pod taktirko dirigenta Tilna Drakslerja, je nastopil na koncertih v Ljubljani in Škofji Loki. Njegov koncert v ljubljanski Operi je bil v živo posnet za ARS radio.

Hanna Zielińska je ena najbolj prominentnih poljskih kitaristk mlajše generacije. Z učenjem kitare je pričela z devetimi leti v svojem rojstnem mestu Wrocław, in kasneje nadaljevala z izobraževanjem v glasbeni šoli in gimnaziji Karola Szymanowskega pod budnim očesom slovitega pedagoga Mareka Zielińskega. Leta 2012 je pričela s študijem koncertne smeri na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti Dunaj v razredu profesorja Alexandra Sweteja ter sočasno Margarite Escarpe kot članica dua z Matejem Berlotom. Za časa svojega izobraževanja je prejela številne nagrade na državnih in mednarodnih tekmovanjih: 1. nagrada na 11. International Music Competition Belgrade, 1. nagrada na 5. Geneva international Music Competition, 1. nagrada Enrico Mercatali International Guitar Competition v Gorici, 2. nagrada na International Guitar Competition in Rust in drugih. Hanna Zielińska je večkratna prejemnica častne štipendije župana mesta Wrocław kot tudi štipendistka premiera Republike Poljske. Kot članicaWrocław Guitar Quartet je osvojila 2. in 1. mesto na International Competition of Chamber Ensembles in Jawor in International IMKA Competition in Sarajevo. Nastopila je tudi na mnogoštevilnih solističnih in dobrodelnih koncertih. Svoje znanje izpopolnjuje na seminarjih in masterclassih pri priznanih pedagogih in solistih, kot so Giampaolo Bandini, David Pavlovits, Łukasz Kuropaczewski, Judicael Perroy … Igra na kitaro, ki jo je izdelal Bogusław Teryks.