Confess

CONFESS
Igor Andjelić in Marina Abramović
Cerkev Marije Zdravja, Piran, 7. 6.–29. 10. 2024

Ni prvič, da umetnik Igor Andjelić nagovarja tiste, ki dostopajo do svetih prostorov. V zadnjem desetletju je namreč zasnoval vrsto multidisciplinarnih projektov, s katerimi je poskušal omajati tradicionalno statično vlogo umetnosti v omejujočem kontekstu sakralne arhitekture. Čeprav je njegova fotografska kariera splošno znana, se kot kulturni agitator in ustvarjalec umetniških doživetij najbolj izrazito predstavlja prav z intervencijami v posvečena območja.

Razstava z naslovom Confess, ki je trenutno na ogled v cerkvi Matere Božje od zdravja v Piranu, je umetnikova četrta intervencija v ta prostor. S pristno ikonoklastično držo in neomajno intuicijo Igor Andjelić ponovno ustvari utopično situacijo, s katero ideologijo sodobnega razstavnega prostora vrne k cerkvenemu izvoru in tako izoblikuje posodobljeno liturgijo, ki presega predvidljive omejitve umetniške intervencije. Z izbiro prostora in razstavljenih del ter njihovo preudarno postavitvijo umetnik s sodelavcema ustvari premišljeno mistično vzdušje, s katerim v obiskovalcu predrami kontemplativno izkustvo. Confess je celostna instalacija z jasnimi transcendentalnimi težnjami. Objekt je tu svetišče z dinamičnimi in sodobnimi umetniškimi izrazi, ki nadomeščajo odsotne verske podobe, medtem ko kontekst pripada tistemu, ki opazuje.

V metaumetniškem dejanju avtor s prepoznavnimi elementi iz zgodovine umetnosti ustvarja pripoved, ki stremi k temu, da v gledalcu izzove izkušnjo odrešenja, ki presega vez med posvetnim in božanskim. Identifikacija, prepoznavanje in interakcija se tu razkrijejo kot neizogibni pogoji za individualno in družbeno evolucijo. Ogledalo, ki se je zgodovinsko uporabljalo kot detektor zmotnega zaznavanja, se vrne v svojo prvotno funkcijo kot ključ za odstiranje novih pogledov. Igor Andjelić se je v zasnovi tokratne razstave odločil, da na stranskih oltarjih razstavi Spovednico (2024), dve zlati, kapoorjevsko navdihnjeni plošči, s čimer želi poudariti sporočilo svoje postavitve. S to gesto aktualizira vprašanje subjektivne narave zaznave in se hkrati poglobi v razkrivajoče možnosti avtoportreta kot nelagodnega samoizpovednega izraza.

Restitucija glavnega oltarja z delom Marine Abramović Zlata maska (2009) ni le priznanje umetničine sposobnosti razkrivanja najbolj nedoumljivih vidikov bivanja, temveč tudi poklon nesporni ikoni umetnosti performansa. V videu nas nagovori podoba umetnice; z nepremičnim pogledom in obrazom, prekritim s trepetajočimi lističi zlata, je v danem prostoru privzdignjena v mojstrico obredne spovedi, ki nam razkriva bridek proces sprejemanja vdanosti v usodo kot naravnega odziva, ki ga soočeni z zatonom naših idealov težko obsodimo.

Confess je povabilo k izkustvenemu doživetju, ki se zgodi ravno v trenutku, ko se opazovalec sooči z nepričakovano samopodobo. Sprejeti, da je odsev naše lastne podobe daleč od idealne predstave, ki jo imamo o sebi. Si odkrito priznati, da lahko od sebe vedno pričakujemo več.

Idejna zasnova in izvedba: Igor Andjelić

Sodelujoča umetnika: Marina Abramović in Igor Andjelić

Oblikovanje zvoka: Aldo Kumar

Kustosinja in avtorica besedila: Yasmín Martín Vodopivec

Urejanje besedila: Vesna Česen Rošker

Jezikovni pregled: Postulat

Prevod: Arven Šakti Kralj

Produkcija: ULAY Foundation

Projekt podpira: Občina Piran – Comune di Pirano