40. jubilejni PDA ... RAZPRODANO

Kontekst. Koncept. Konsenz.

Naslov letošnjih jubilejnih Piranskih dnevov arhitekture (PDA) povzema vsebino vseh dosedanjih srečanj in prav je tako. Če bi se lotili statistike pojavljanja ali obnavljanja tém skozi čas, bi hitro ugotovili, da ne moremo odkriti nobene zakonitosti, ki bi nam razkrila kaj pomembnega. Vse tri téme so namreč med seboj tesno prepletene, da je težko razločiti, v katero skupino naj bi spadale. Ali je koncept nekaj neodvisnega in nadrejenega, ali je konsenz del koncepta ali konteksta? V kolikšni meri kontekst vpliva na razvoj koncepta in njegovo celovitost? Ali iskanje konsenza vpliva na njegovo prepričljivost? Ali je iskanje konsenza del koncepta ali del konteksta, ali je izhodišče ali metoda ali merilo?
 
O kontekstu lahko še največ povemo, čeprav je težko opredeliti, kaj vse obsega, kaj vse vključuje in kaj ga določa. Poleg tega, da se stalno širi in spreminja, ga največkrat navajamo. Do njega imamo najbolj razdelan odnos, saj je neizogibno izhodišče, ki v največji meri vpliva na razvoj in moč koncepta. Šele s konceptom je pojasnjen in ovrednoten.
 
Pri kom ali s kom pa iskati konsenz? So to poleg naročnikov, uporabnikov, odločevalcev tudi strokovna in širša javnost, politika ali kritika? Je iskanje konsenza oblika vključevanja skupinskega znanja in izkušenj v razvoj koncepta? Se šele z vsesplošnim konsenzom potrjuje etična podstat koncepta, ki izhaja iz konteksta? Ali sta potemtakem kontekst in konsenz koncepta, ki sta med seboj pogojena in soodvisna, pri čemer je kontekst povezan z vrednotami, ki se preverjajo z doseganjem konsenza?
 
O konceptu se da najmanj določno govoriti. Je abstrakta, miselna struktura projekta, ki se izpričuje tako v odnosu do konteksta kot do konsenza. Koncept se dokazuje v součinkovanju več soodvisnih konceptov: umestitve, ozelenitve, tektonike, funkcioniranja, oskrbovanja, oblikovanja, osvetlevanja in preobrazbe stavb. V vsakem je del celovitega odgovora na kontekst, ki včasih sublimira v umetniško doživetje oblike popolne povezanosti in skladnosti.
 
Prepoznavanje konteksta, vgrajevanje konteksta v koncept in preverjanje koncepta z iskanjem konsenza so vsem znani delovni postopki, ki jih sicer uporabljamo, a obvladamo v različnih približkih k popolni celovitosti. Ta uspeva samo redkim in poredko. Izkaže se šele v kontekstu prihodnosti in ob soglasju zgodovine. Zato je vračanje k tem večnim témam vedno znova aktualno, potrebno in pomembno.

Janez Koželj